<< Gautieria otthii, ozkotrosna trebuhovka | Gobe | Geastrum fimbriatum, resičasta zvezdica >>
Geástrum élegans Vittad. (1842)
Rod: Geastrum - zvezdice
ZNAČILNOST: po izgledu lepa goba nastane iz pod zemljo zrasle kroglaste tvorbe, katere zunanja ovojnica se na temenu odpre in se potem zaviha navzdol, kar ustvari zvezdi podobno formo, po čemer se goba tudi imenuje, pokaže pa se kroglasto telo z odprtino ali ustjem na vrhu, od koder ob dozorelosti izhajajo črni trosi.
KLOBUK: sprva do 1.5 cm velik mlad trosnjak je sferičen ali tudi hruškast, površina je prekrita s tankim, belim ali rožnatim micelijem, ki odpada v kosih in razkrije vlaknasto ter rjavkasto-rožnato zunanjo ovojnico (eksoperidij), debelo 1-2 mm, ko pa doseže zrelost, se zunanja ovojnica razpoči skoraj do sredine plodnega telesa na 4–8 (ali tudi več) rež ali krakov, ki se postopoma upognejo navzven, v končni fazi pa se zvijejo pod plodišče in v tem stanju trosnjak doseže premer do 4 cm, nastala sferična ali podolgovata glava notranje ovojnice (endoperidija) ima premer 0.4–1.2 cm, je gladka, podobna orehu in leži kot v skodelici, na njenem vrhu je stožčasta in topo končana odprtina ali ustje (peristom), ki je običajno temnejša od preostale površine, od koder kasneje izhajajo trosi. Goba torej nastane iz pod zemljo zrasle kroglaste tvorbe, katere zunanja ovojnica se na temenu odpre in se potem zaviha navzdol, kar ustvari zvezdi podobno formo, na temenu notranje ovojnice pa je resičasta odprtina, skozi katero se iztrese zrel trosni prah.
TROSOVNICA: trosi se nahajajo v kroglici z odprtino ali luknjico na temenu, ki se pojavi na popolnoma razprtem trosnjaku s številnimi kraki, skozi luknjico pa ob dozorelosti uhajajo v okolico.
BET: ga nima, goba nastane iz podzemne kroglaste tvorbe.
MESO: sprva v notranji kroglici belkasto in kasneje potemni oz. porjavi, precej žilavo v krakih, notranjost kroglice se kmalu spremeni v trosni prah, je brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 4.5-5.7 μm, kroglasti, nekoliko bradavičasti z bradavicami, ki so visoke 0.4-0.6 µm, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: saprofitna goba raste v iglastih in predvsem borovih gozdovih, ob gozdnih poteh, najraje ima peščena in suha apnenčasta tla, posamič ali skupinsko, uspeva predvsem od maja do avgusta ali do začetka jeseni, redka.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-
UPORABNOST: neužitna, zaradi žilavosti ni primerna za prehrano.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Geastrum badium Pers. (1809)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
